المؤلفون: Zupan, Marko

المساهمون: Slavič, Janko

مصطلحات موضوعية: periodična struktura, periodic structure, disperzijske krivulje, Block-Floquet theorem, finite element method, teorija nehomogenega širjenja valovanja, metamaterial, bandgap, Blochov-Floquetov teorem, pasovno zavrnitveni filter, udc:004.92:519.61(043.2), dispersion curves, theory of inhomogeneous wave propagation, metoda končnih elementov

الوصف: V delu je predstavljena uporaba 3D natisnjenega metamateriala za dušenje nihanja v dinamičnih sistemih. Preko bazne celice so obravnavane lastnosti neskončnega 1D periodičnega metamateriala. S pravilno zasnovo je metamaterial sposoben tvoriti pasovno zavrnitveni filter v željenem frekvenčnem območju. Tega smo določili z uporabo metode končnih elementov, katere rezultat so bile disperzijske krivulje, ki smo jih dobili preko inverznega pristopa. Preračunan koncept metamateriala smo nato izdelali s pomočjo FFF tehnike 3D tiska. Preko teorije nehomogenega širjenja valovanja smo nato eksperimentalno vrednotili preračunane disperzijske krivulje. Rezultati so pokazali, da je metamaterial sposoben tvoriti pasovno zavrnitveni filter v željenem frekvenčnem območju. In this work, the use of 3D printed metamaterial for damping vibration in dynamic systems is presented. Through analysis of the unit cell, properties of infinite 1D periodic metamaterial are formed. With the proper design, the metamaterial is able to form a bandgap filter in the desired frequency range. This was determined using the finite element method, the result of which were dispersion curves obtained via the inverse approach. The calculated concept of the metamaterial was then fabricated using the FFF 3D printing technique. The dispersion curves calculated were then experimentally evaluated using the theory of inhomogeneous wave propagation. The results showed that the metamaterial is able to form a bandgap filter in the desired frequency range.

وصف الملف: application/pdf

الوصول الحر: https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::ccbc4f4026ce30c53decac07ba7d84acTest
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=147316Test

العنوان البديل: Numerical Finite-Difference Techniques in Telecommunication Channel Modelling - Approaches and Challenges. (English)

المؤلفون: Novak, Roman

المصدر: Electrotechnical Review / Elektrotehniski Vestnik; 2020, Vol. 87 Issue 4, p165-174, 10p

مصطلحات موضوعية: TELECOMMUNICATION channels, NEXT generation networks, PARTIAL differential equations, DIFFRACTIVE scattering, RADIO wave propagation, RADIO frequency allocation, FINITE differences

الملخص (بالإنجليزية): Wireless networks of the next generation should optimally adapt themselves to the operating environment in order to meet the requirements of a significantly higher throughput at a lower energy consumption and at increased utilization of radio resources. The current methods used for the radio environment modelling are insufficiently accurate. Older empirical models can no longer be used to model channel spatial and temporal characteristics because of their inadequacy. The widespread deterministic modelling based on geometric optics significantly deviates from the radio frequency diffraction and scattering behavior. On the other hand, the numerical finite-difference techniques based on the Maxwell’s partial differential equations of electrodynamics do provide the required level of details but are limited to rather small computation domains. However, the increasing number of the access points and the associated reduction in the wireless cell reach suggest to use numerical techniques as a viable alternative to the ray optical modelling of the telecommunication channels. The paper reviews the current challenges and approaches to solving the large-scale telecommunication problems by using the numerical finite-difference techniques and proposes to adapt them because of their considerable acceptability. The techniques complemented with the use of hardware accelerators can become an efficient accuracy-improved alternative of the deterministic models. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

Abstract (Slovenian): Brezzična omrežja naslednjih generacij se bodo za zagotavljanje bistveno višjih prenosnih zmogljivosti ob manjši porabi energije in bolj u činkoviti rabi radijskih virov morala natančneje zavedati radijskega okolja, v katerem bodo obratovala in se mu prilagajala. Današnje metode modeliranja radijskega okoljaše niso dovolj natancne, da bi to omogočile v polni meri. Starejše empirične metode sošibke pri prostorsko-časovni karakterizaciji kanalov. Prevladujoče deterministične metode na osnovi geometrijske optike znatneje odstopajo od realnosti v primeru modeliranja uklonskega pojava in sipanja. Na drugi strani numerične metode končnih razlik, ki slonijo na temeljnih Maxwellovih parcialnih diferencialnih enačbah elektrodinamike, zagotavljajo iskano natančnost, a so omejene na bistveno manjše računske domene. Trend večanja gostote dostopnih točk in manjšega dosega brezžičnih celic odpira vrata numeričnim metodam končnih razlik kot alternativi metodam sledenja žarkom. Prispevek je pregled trenutnih pristopov in izzivov na področju numeričnih metod končnih razlik, ko so te uporabljene za modeliranje telekomunikacijskih kanalov. Identificiramo osnovne težave in nakažemo potencialne smeri njihovega reševanja. Predlagano še sprejemljivo zmanjšanje natančnosti numeričnih metod v povezavi s strojnim pospeševanjem algoritmov za njihovo večjo uporabnost pri modeliranju telekomunikacijskih kanalov je alternativa izboljsevanju natančnosti trenutno bolj razširjenih determinističnih modelov. [ABSTRACT FROM AUTHOR]

: Copyright of Electrotechnical Review / Elektrotehniski Vestnik is the property of Electrotechnical Society of Slovenia and its content may not be copied or emailed to multiple sites or posted to a listserv without the copyright holder's express written permission. However, users may print, download, or email articles for individual use. This abstract may be abridged. No warranty is given about the accuracy of the copy. Users should refer to the original published version of the material for the full abstract. (Copyright applies to all Abstracts.)

المؤلفون: Velkavrh, Blaž

المساهمون: Halilovič, Miroslav

مصطلحات موضوعية: aktivacija končnih elementov, finite element activation, numerical analysis, udc:519.62:004.942(043.2), finite element method, acoustic wave propagation, adaptive mesh refinement, širjenje akustičnega valovanja, adaptivno izpopolnjevanje mreže, metoda končnih elementov, numerična analiza

الوصف: Z razvojem računalništva je numerično reševanje fizikalnih problemov postalo enostavnejše. Omogočilo nam je obravnavo kompleksnejših problemov, hkrati pa so se povečale tudi zahteve po natančnosti rezultatov. Osnovni pristop k reševanju je zato pogosto časovno zelo potraten. Z uporabo dodatnih metod je možno čas računanja pri numerični analizi znatno zmanjšati ter pri tem ohraniti natančne rezultate. V okviru te magistrske naloge je predstavljena numerična analiza problema širjenja akustičnega valovanja z uporabo metode končnih elementov. Izpeljani numerični model in implementacijo z lastno programsko kodo smo validirali z različnimi primeri. Ker bistveno dogajanje obravnavanega problema poteka na lokalnem območju, je predstavljena metoda za adaptivno izpopolnjevanje mreže z razdelitvijo elementov. Poleg tega smo predstavili tudi lastno metodo za pohitritev izračunov, ki izhaja iz aktivacije končnih elementov. Obe metodi smo skupaj z osnovnim pristopom uporabili za numerično analizo enodimenzijskega in dvodimenzijskega problema ter izvedli primerjavo z vidika časov računanja. With the development of computer science, numerical solving of physical problems has become easier. It has allowed us to tackle more complex problems, but has also increased the demands on the accuracy of the results. The basic approach to solving is therefore often very time-consuming. By using additional methods, the computation time for numerical analysis can be significantly reduced while maintaining accurate results. This master thesis presents a numerical analysis of the acoustic wave propagation problem using the finite element method. We validated the derived numerical model and the implementation with our own programming code using different examples. Since the essential action of the considered problem takes place in the local area, a method for adaptive mesh refinement with element subdivision is presented. In addition, we have presented our own method to speed up calculations, which is based on finite element activation. Both methods, together with the basic approach, were used to numerically analyse the one-dimensional and two-dimensional problems and to make a comparison in terms of computation times.

وصف الملف: application/pdf

الوصول الحر: https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::07d8c1c37f50c7b0222c2ede0841df8fTest
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=159971&dnTest=

المؤلفون: KAKOVIČ, VALTER

المساهمون: Rudež, Urban

مصطلحات موضوعية: odboj vala, wave reflection, elektromehanska motnja, fiksen prag, time of arrival, čas prihoda, electromechanical wave propagation, bifurcation point, bifurkacijska točka, constant threshold

الوصف: Dobro poznavanje prehodnih (dinamičnih) pojavov je tesno povezano z uspešnim obratovanjem in načrtovanjem elektroenergetskega sistema (EES). Eden izmed prehodnih pojavov je tudi elektromehanska motnja, ki nastane zaradi nihanja delovne moči. Razumevanje širjenja elektromehanske motnje je nujno, če želimo meriti čas prihoda motnje na določeno lokacijo. Natančno izmerjen čas prihoda motnje predstavlja osnovo za izračun lokacije okvare. Hitrost širjenja elektromehanske motnje v realnih EES ni konstantna. Odvisna je tako od električnih kot tudi mehanskih parametrov. S pomočjo modela za širjenje elektromehanske motnje smo analizirali vplive električnih in mehanskih parametrov na hitrost širjenja motnje. Analize smo izvajali v programskem okolju Matlab. Največji vpliv na hitrost širjenja motnje imajo vztrajnostne konstante generatorjev H in reaktance vodov X. Povečanje vztrajnostne konstante določenega generatorja zmanjšuje hitrost širjenja, medtem ko zmanjšanje vztrajnostne konstante pospeši širjenje motnje. Spreminjanje reaktance voda ima podoben vpliv kot spreminjanje vztrajnostne konstante generatorja. Po vodu z večjo reaktanco se elektromehanska motnja širi počasneje, na vodu z manjšo reaktanco pa hitreje. Proučili smo tudi metode za merjenje časa prihoda motnje na posamezno lokacijo. Za merjenje časa prihoda s temensko vrednostjo vala se je pokazalo, da je meritev primerna le kadar so oblike valov enake. Merjenje časa prihoda z bifurkacijsko točko da nekoliko boljše rezultate. Najbolj natančno je merjenje časa prihoda s postavitvijo fiksnega praga na dovolj nizko vrednost. Prenizko postavljen prag predstavlja dodatne težave pri merjenju, saj se pogosto zgodi, da je prag presežen že v stacionarnem stanju, ki ga je v praksi ravno zato, smiselneje imenovati kvazi-stacionarno stanje. V primeru prenizko postavljenega praga je izmerjen čas prihoda motnje torej popolnoma napačen. Nazadnje je prikazana nova, izboljšana metoda merjenja časa prihoda s postavitvijo večih fiksnih pragov. S to metodo povečamo natančnost merjenja, obenem pa se znebimo težav, ki nastanejo pri prenizko postavljenem fiksnem pragu. Ob vsem tem je metoda še vedno enostavna, sploh če jo primerjamo z bifurkacijsko točko. Natančnejše meritve bodo povečale tudi natančnost aplikacij, ki lokacijo okvare izračunajo na podlagi izmerjenih časov prihoda. Appropriate understanding of power system dynamics is in a big correlation with succesful operation and planning of electric power system (EPS). One of the transients is also an electromechanical disruption, which is caused by fluctuation in real power. The understanding of electromechanical wave propagation is necessary, if one intends to detect the arrival of an electromechanical wave on specific location. The accurate monitoring of wave propagation is the basis for calculation of fault location. The electromechanical wave preparation speed is not constant in EPS. It depends both on electrical and mechanical parameters. By using the model for spreading of electromechanical disturbance (wave), the effects of electrical and mechanical parameters on wave propagation speed were analysed. The analysis was carried out within Matlab software environment. Generators inertia constant H and line reactance X have the highest impact on wave propagation speed. The increasing of specific generators inertia constant decreases wave preparation speed, while decreasing of inertia constant increases wave preparation speed. Varying transmission line reactance has a similar effect. The electromechanical wave propagation is spread slower on transmission lines with higher reactance value. Different methods for measuring the time of arrival on a specific location were also studied. It can be concluded that using the wave peak value moment is appropriate only when the dimensions of waves all across the system are equal. Only slight improvement of results was noticed by using wave bifurcation point. The most accurate approach is measuring the wave time of arrival with setting up the constant threshold on a proper low value. If the threshold is set too low, extra problems might appear while measuring in real EPS. Namely, it often occurs that constant threshold is exceeded in a steady state already. So pre-disturbance situation should be more reasonably referred to as a quasi-stationary state, as in case constant threshold is set too low, the measured time of arrival is completely wrong. Finally, a new method for measuring wave time of arrival with setting up several constant thresholds is presented. Using this approach the precision of measuring can be increased and several other problems connected with setting the constant threshold too low can be avoided. In addition, the approach is simple to use, even compared with measuring the bifurcation point. More accurate measurements will increase the accuracy of applications that can calculate the location of a failure on the basis of measured times of arrival.

وصف الملف: application/pdf

الوصول الحر: https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::b70d90c7b918270f71fb3eb708e7671fTest
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-72808Test

المؤلفون: Starčevič, Luka

المساهمون: Ren, Zoran

المصدر: Maribor

مصطلحات موضوعية: Celični material AlSi7, gradirana poroznost, propagiranje plastičnih valov, analitična verifikacija, eksplicitne numerične simulacije, Metal foam AlSi7, graded porosity, plastic wave propagation, analytical verification, explicit numerical calculations, info:eu-repo/classification/udc/519.876.5(043.2)

الوصف: V diplomskem delu je predstavljen analitičen izračun hitrosti propagiranja plastičnega vala za celični material AlSi7. Predstavljen je izračun vseh potrebnih parametrov ter predpostavljene poenostavitve analitičnega modela. Izvedene so bile eksplicitne dinamične numerične analize za določitev hitrosti propagiranja plastičnega vala za preizkušanec s konstantno in spremenljivo poroznostjo. Predstavljena je relacija za izračun hitrosti plastičnega vala, ki temelji na predhodnih numeričnih simulacijah. Na podlagi pridobljenih rezultatov je prikazano v katerih primerih se analitični in numerični rezultati ujemajo. ; In the diploma thesis, an analytical calculation of plastic wave propagation in metal foam AlSi7 is presented. Every necessary parameter and all assumptions for the analytical calculations are presented. Explicit dynamic calculations were carried out to determinate the plastic wave propagation for samples with constant and graded porosity. A relation for the velocity of plastic wave propagation which is based on numerical FE calculation is presented. Based on the results the differences between the numerical and analytical results are shown.

وصف الملف: application/pdf

العلاقة: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61375Test; https://dk.um.si/Dokument.php?id=101532&dnTest=; http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=20093718&fmt=11Test

الإتاحة: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=61375Test
https://dk.um.si/Dokument.php?id=101532&dnTest=
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=20093718&fmt=11Test

المؤلفون: KAKOVIČ, VALTER

المساهمون: Rudež, Urban

مصطلحات موضوعية: elektromehanska motnja, čas prihoda, odboj vala, fiksen prag, bifurkacijska točka, electromechanical wave propagation, time of arrival, wave reflection, constant threshold, bifurcation point

الوصف: Dobro poznavanje prehodnih (dinamičnih) pojavov je tesno povezano z uspešnim obratovanjem in načrtovanjem elektroenergetskega sistema (EES). Eden izmed prehodnih pojavov je tudi elektromehanska motnja, ki nastane zaradi nihanja delovne moči. Razumevanje širjenja elektromehanske motnje je nujno, če želimo meriti čas prihoda motnje na določeno lokacijo. Natančno izmerjen čas prihoda motnje predstavlja osnovo za izračun lokacije okvare. Hitrost širjenja elektromehanske motnje v realnih EES ni konstantna. Odvisna je tako od električnih kot tudi mehanskih parametrov. S pomočjo modela za širjenje elektromehanske motnje smo analizirali vplive električnih in mehanskih parametrov na hitrost širjenja motnje. Analize smo izvajali v programskem okolju Matlab. Največji vpliv na hitrost širjenja motnje imajo vztrajnostne konstante generatorjev H in reaktance vodov X. Povečanje vztrajnostne konstante določenega generatorja zmanjšuje hitrost širjenja, medtem ko zmanjšanje vztrajnostne konstante pospeši širjenje motnje. Spreminjanje reaktance voda ima podoben vpliv kot spreminjanje vztrajnostne konstante generatorja. Po vodu z večjo reaktanco se elektromehanska motnja širi počasneje, na vodu z manjšo reaktanco pa hitreje. Proučili smo tudi metode za merjenje časa prihoda motnje na posamezno lokacijo. Za merjenje časa prihoda s temensko vrednostjo vala se je pokazalo, da je meritev primerna le kadar so oblike valov enake. Merjenje časa prihoda z bifurkacijsko točko da nekoliko boljše rezultate. Najbolj natančno je merjenje časa prihoda s postavitvijo fiksnega praga na dovolj nizko vrednost. Prenizko postavljen prag predstavlja dodatne težave pri merjenju, saj se pogosto zgodi, da je prag presežen že v stacionarnem stanju, ki ga je v praksi ravno zato, smiselneje imenovati kvazi-stacionarno stanje. V primeru prenizko postavljenega praga je izmerjen čas prihoda motnje torej popolnoma napačen. Nazadnje je prikazana nova, izboljšana metoda merjenja časa prihoda s postavitvijo večih fiksnih pragov. S to metodo povečamo natančnost ...

وصف الملف: application/pdf

العلاقة: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72808Test; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=72845&dnTest=

الإتاحة: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=72808Test
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=72845&dnTest=